Domov Zdravstveni nasveti Kaj lahko naredimo za boljše počutje pred (in med) poletjem?

Kaj lahko naredimo za boljše počutje pred (in med) poletjem?

Poletje povezujemo z lahkotnostjo: z večeri na terasi, spontanimi izleti, hrano na prostem in občutkom, da bomo za nekaj tednov končno malo zadihali. Telo pa ta prehod pogosto doživi precej drugače: rutina se hitro spremeni, obroki postanejo bolj neredni, pijemo premalo vode, posegamo po sladkih pijačah in prigrizkih, hkrati pa od sebe pričakujemo več energije in boljše počutje. 

Zato ni naključje, da se v toplejših mesecih veliko ljudi pogosteje srečuje z občutkom teže, napihnjenostjo ali utrujenostjo po obrokih. V nadaljevanju preberite, kaj lahko naredite zase in za svoje telo, da bo poletje nekoliko bolj lahkotno. 

Kaj se poleti spremeni? 

Poleti se spremeni marsikaj, kar vpliva na prebavni sistem. Že samo dejstvo, da več časa preživimo zunaj doma, pomeni več obrokov “na hitro”, več procesirane hrane, več večernih druženj in pogosto manj strukture. Temu se pridružijo še potovanja, spremembe urnika, vročina in slabša hidracija. Telo mora tako naenkrat loviti ravnovesje v popolnoma drugačnih okoliščinah kot med letom. 

Čeprav se spremembe rutine zdijo precej nedolžne, ima prebavni sistem rad predvidljivost. Raziskave namreč kažejo, da so prebavni procesi tesno povezani s cirkadianim ritmom, zato lahko spremembe spalnega ritma, prehranjevanja ali dnevnega tempa vplivajo tudi na prebavo.1, 2  

Zakaj danes toliko govorimo o črevesju? 

Ni naključje, da črevesju danes posvečamo toliko pozornosti. Človeško črevesno mikrobioto namreč sestavlja ogromno število mikroorganizmov, ki sodelujejo pri številnih procesih v telesu. 

Ko prebava ni v ravnovesju, se to pogosto ne pokaže samo v prebavnem nelagodju, ampak tudi v slabšem počutju, utrujenosti po obrokih ali občutku, da se v svojem telesu ne počutimo najbolje. Raziskave namreč kažejo, da lahko prebavne težave (napihnjenost, bolečina po obrokih, zgodnja sitost), pomembno vplivajo na kakovost življenja in vsakodnevno počutje.3, 4 

Trebuh

Dobra novica je, da telo običajno ne potrebuje velikih ekstremov, ampak bolj osnovno doslednost in podporo pri vsakodnevnih navadah. 

Majhne navade, ki naredijo veliko razliko 

Veliko lahko naredimo že z vsakodnevnimi navadami. Ena od njih je hidracija. Telo ob višjih temperaturah potrebuje več tekočine, dehidracija pa lahko vpliva na počutje in telesno zmogljivost.5 

Pomembni so tudi bolj uravnoteženi obroki z dovolj vlakninami in čim manj prenajedanja. Raziskave kažejo, da prehranski vzorci pomembno vplivajo na prebavo in splošno počutje.6 

Kljub poletnim temperaturam ne gre zanemariti pomena gibanja. Zmerna telesna aktivnost lahko pozitivno vpliva na prebavo, gibljivost črevesja in splošno počutje.7 Podobno velja za spanec, saj raziskave pomanjkanje spanja povezujejo s prehranskimi izbirami, energijo, utrujenostjo in splošnim počutjem.8 

Kdaj ljudje posežejo po florabiotikih? 

Flora biotike ljudje pogosto vključijo v svojo rutino ob spremembi prehrane ali med potovanji. 

Ker potrebe posameznikov niso vedno enake, se razlikujejo tudi formule flora biotikov: od vsakodnevne podpore organizmu do izdelkov z višjo jakostjo in različnimi kombinacijami sevov za bolj specifične situacije.  

Jamieson ponuja več izdelkov z mlečnokislinskimi bakterijami za odrasle in otroke: 

Jamieson

Vsekakor prehranska dopolnila niso bližnjica do zdravja, ampak podpora telesu ob raznoliki prehrani, dovolj gibanja in zdravih vsakodnevnih navadah. 

Naj bo poletje lahkotno in nepozabno 

Poletje morda res ni čas za popolne rutine, ampak telo nam tudi v tem letnem času hitro pove, kako se počuti. Med poznimi večerjami, “samo še enim” sladoledom, številnimi obroki zunaj in na piknikih, spontanim tempom življenja ter idejo, da na dopustu hranilno urevnoteženi obroki, spanec in vnos tekočine “ne štejejo”, prebava pogosto prva izgubi potrpljenje.  

Zato: malo več poslušanja svojega telesa, nekaj osnovne doslednosti in dodatna podpora telesu v obdobjih, ko jo potrebuje, je pogosto čisto dovolj, da se bomo tekom poletja počutili res dobro. 

Viri 

  1. Bishehsari, F., Levi, F., Turek, F. W., & Keshavarzian, A. (2016). Circadian rhythms in GI health and diseases. Gastroenterology, 151(3), e1–e5. https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC5002365/ https://doi.org/10.1053/j.gastro.2016.07.036 
  2. Segers, A., & Depoortere, I. (2021). Circadian clocks in the digestive system. Nature Reviews Gastroenterology & Hepatology, 18(4), 239–251. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33531700/  
  3. Wuestenberghs, F., Juge, M., Melchior, C., Desprez, C., Leroi, A.-M., Gourcerol, G., & Ducrotté, P. (2019). Association between symptoms, quality of life, and gastric emptying in dyspeptic patients. Journal of Neurogastroenterology and Motility, 25(4), 534–543. https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC6786450/  
  4. Black, C. J., Drossman, D. A., Talley, N. J., Ruddy, J., & Ford, A. C. (2020). Functional gastrointestinal disorders: Advances in understanding and management. The Lancet, 396(10263), 1664–1674. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33049221/  
  5. Malisova, O., Athanasatou, A., Pepa, A., et al. (2016). Water intake and hydration indices in healthy European adults: The European Hydration Research Study (EHRS). Nutrients, 8(4), 204. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/27058557/  
  6. Makki, K., Deehan, E. C., Walter, J., & Bäckhed, F. (2018). The impact of dietary fiber on gut microbiota in host health and disease. Cell Host & Microbe, 23(6), 705–715. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29902436/  
  7. Al-Beltagi, M., Saeed, N. K., Bediwy, A. S., El-Sawaf, Y., Elbatarny, A., & Elbeltagi, R. (2025). Exploring the gut-exercise link: A systematic review of gastrointestinal disorders in physical activity. World Journal of Gastroenterology, 31(22), 106835. https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC12175863/  
  8. Liu, S., Wang, X., Zheng, Q., Gao, L., & Sun, Q. (2022). Sleep deprivation and central appetite regulation. Nutrients, 14(24), 5196. https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC9783730/  

Sponzorirana vsebina