Domov Advertorial Dober dopust se začne pri dobrem počutju 

Dober dopust se začne pri dobrem počutju 

Ste že začeli odštevati dneve do poletnega oddiha? Ne glede na to, ali vas čakajo počitnice ob morju, raziskovanje gorskih poti, obisk novih mest ali zgolj sprostitev pod domačo klimo, poletje pogosto postreže s spremembo vsakodnevnih navad v času okrog dopustov. Da ga ne bi zmotila neprijetna presenečenja, smo zbrali nekaj preprostih in koristnih nasvetov, s katerimi lahko tudi v poletnem vrvežu poskrbite za dobro počutje in brezskrbno uživanje. 

Poskrbite za dovolj tekočine 

Na dopustu pogosto več časa preživimo na soncu, se več gibamo in se posledično tudi bolj potimo, zato telo izgublja več tekočine kot sicer. Zadosten vnos vode pomaga pri uravnavanju telesne temperature¹, kar je v vročih poletnih dneh še posebej pomembno. 

Ne pozabite: 

  1. Pijte redno skozi ves dan in ne šele takrat, ko postanete žejni.  
  2. Pred odhodom na plažo, pohod, izlet ali ogled mesta si napolnite stekleničko z vodo in jo imejte vedno pri roki.  
  3. Na potovanjih je dobro vnaprej preveriti tudi, ali je voda iz pipe primerna za pitje. Če ni, poskrbite, da boste imeli ustekleničeno vodo vedno na voljo.  
  4. Če niste prepričani o kakovosti vode, se izogibajte ledu v pijačah.  
  5. Sadje pred zaužitjem temeljito operite, kadar to ni mogoče, pa ga raje olupite. 

          Pred jedjo si umijte roke 

          Med raziskovanjem novih krajev, postanki na poti in številnimi opravki čez dan se naše roke dotaknejo ogromno površin. Mikroorganizmi se na hrano pogosto prenesejo prav prek rok2, zato je dobro, da si zlasti na dopustu vzamemo trenutek za umivanje rok pred jedjo in te navade ne opustimo. 

          Umivanje rok

          Čeprav je razkužilo za roke priročna rešitev, kadar mila in vode ni na voljo, temeljito umivanje rok z milom in vodo ostaja najučinkovitejši način odstranjevanja mikroorganizmov z rok. Razkužilo je zato smiselna alternativa na poti, ne pa popolna zamenjava za umivanje rok³. 

          Na krožnik dodajte več vlaknin in bodite pozorni na varnost hrane 

          Počitniški jedilniki pogosto vsebujejo več hitre hrane, sladic in manj obrokov, ki smo jih navajeni doma. Kadar je le mogoče, v obroke vključite sadje, zelenjavo, stročnice in druga živila, ki vsebujejo prehranske vlaknine. Te so pomemben del uravnotežene prehrane in sodelujejo pri ohranjanju ugodnega okolja za črevesno mikrobioto4. Tudi med dopustom zato velja na krožniku pustiti prostor za živila rastlinskega izvora. 

          Velja si zapomniti: 

          1. Pri vsakem glavnem obroku poskusite dodati vsaj eno porcijo sadja ali zelenjave.  
          2. Pri izbiri hrane bodite pozorni na to, kako je pripravljena, shranjena in postrežena. Prednost dajte ustrezno ohlajenim ali sveže pripravljenim jedem5, izogibajte pa se hrani, ki dlje časa stoji na vročini5. Koristno je tudi, da ste nekoliko bolj previdni pri surovih ali premalo toplotno obdelanih jedeh5 ter opazujete splošno urejenost prostora, kjer hrano kupujete ali naročate. 

            Vsak dan se vsaj malo razgibajte 

            Ena izmed prijetnejših plati dopusta je tudi ta, da nas pogosto spodbuja k raziskovanju. Sprehod po mestu, obisk znamenitosti ali ogled muzeja so preprosti načini, kako gibanje vključiti v dan kar mimogrede. Redna zmerna telesna dejavnost je povezana z ugodnimi učinki na delovanje prebavil in splošno počutje6.  

            Praktičen namig:  

            1. Kadar okoliščine dopuščajo, se na krajše razdalje raje odpravite peš. 
            2. Sprehode in druge aktivnosti na prostem je v poletnih dneh bolj smiselno načrtovati v jutranjih ali večernih urah, ko vročina nekoliko popusti. 

              Ohranite vsaj nekaj dnevne rutine 

              Čeprav je dopust pogosto čas za več spontanosti, telesu običajno koristi, če se ohrani vsaj nekaj vsakodnevnega ritma. Prebavni sistem je namreč tesno povezan z vsakodnevnimi navadami, zato mu praviloma ustreza reden vzorec spanja, prehranjevanja in drugih dnevnih aktivnosti7. Poskusite zato tudi na dopustu ohraniti približno enakomeren ritem dneva, saj lahko že majhne rutine prispevajo k boljšemu počutju. 

              S flora biotiki na dopust 

              Dopust pogosto prinese spremembe v prehranjevanju, urniku obrokov in vsakodnevnih navadah. V takšnih obdobjih mnogi v svojo rutino vključijo tudi flora biotike. Ker se potrebe posameznikov razlikujejo, so na voljo različne formule z mlečnokislinskimi bakterijami za odrasle in otroke. 

              Dobro počutje temelji predvsem na vsakodnevnih navadah. Prehranska dopolnila pri tem niso bližnjica do zdravja, lahko pa predstavljajo dodatek ob raznoliki prehrani, rednem gibanju in zdravem načinu življenja. 

              Še zadnja misel za na pot  

              Ne glede na to, ali letošnje poletje preživljate ob morju, v hribih, raziskujete nova mesta ali zgolj počivate doma, je dopust prijetnejši, kadar se dobro počutimo. Nekaj preprostih vsakodnevnih navad lahko pomaga, da bodo dnevi bolj brezskrbni, vi pa se boste lažje posvetili tistemu, zaradi česar se dopusta najbolj veselimo: počitku, druženju in lepim doživetjem. 

              Viri 

              1. Périard, J. D., Eijsvogels, T. M. H., & Daanen, H. A. M. (2021). Exercise under heat stress: Thermoregulation, hydration, performance implications, and mitigation strategies. Physiological Reviews, 101(4), 1873–1979. https://doi.org/10.1152/physrev.00038.2020 pubmed: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33829868/  
              2. Kirchner, M., Goulter, R. M., Bernstein, C., Lavallee, A., Schaffner, D., Chapman, B., & Jaykus, L.-A. (2023). The role of hands in cross-contamination of kitchen surfaces during meal preparation. American Journal of Infection Control, 51(11S), A44–A57. https://doi.org/10.1016/j.ajic.2023.04.162 pubmed https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/37890953/  
              3. Todd, E. C. D., Michaels, B. S., Holah, J., Smith, D., Greig, J. D., & Bartleson, C. A. (2010). Outbreaks where food workers have been implicated in the spread of foodborne disease. Part 10. Alcohol based antiseptics for hand disinfection and a comparison of their effectiveness with soaps. Journal of Food Protection, 73(11), 2128–2140. https://doi.org/10.4315/0362-028X-73.11.2128  pubmed https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/21219730/  
              4. Makki K, Deehan EC, Walter J, Bäckhed F. The Impact of Dietary Fiber on Gut Microbiota in Host Health and Disease. Cell Host & Microbe. 2018. DOI: 10.1016/j.chom.2018.05.012 Pubmed https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29902436/  
              5. Newell, D. G., Koopmans, M., Verhoef, L., Duizer, E., Aidara Kane, A., Sprong, H., … Kruse, H. (2010). Food-borne diseases—The challenges of 20 years ago still persist while new ones continue to emerge. International Journal of Food Microbiology, 139(Suppl. 1), S3–S15. https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24717634/  
              6. Al-Beltagi, M., Saeed, N. K., Bediwy, A. S., El-Sawaf, Y., Elbatarny, A., & Elbeltagi, R. (2025). Exploring the gut-exercise link: A systematic review of gastrointestinal disorders in physical activity. World Journal of Gastroenterology, 31(22), 106835. Pubmed https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/40539198/ PMID: 40539198 PMCID: PMC12175863 DOI: 10.3748/wjg.v31.i22.106835 
              7. Segers, A., & Depoortere, I. (2021). Circadian clocks in the digestive system. Nature Reviews Gastroenterology & Hepatology, 18(4), 239–251. https://doi.org/10.1038/s41575-020-00397-7 pubmed https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33531700/  

                          Sponzorirana vsebina