Domov Advertorial Kako hladni meseci, manj sonca in vitamin D vplivajo na imunski sistem?

Kako hladni meseci, manj sonca in vitamin D vplivajo na imunski sistem?

Zdravje

Ko temperature padejo in nas sonce redkeje obišče, se pogosto spremeni tudi naše počutje. Več časa preživimo v zaprtih prostorih, manj se gibamo na svežem zraku in telo je izpostavljeno drugačnim obremenitvam kot v toplejših mesecih. V tem času se pogosto več govori o imunskem sistemu in načinih, kako ga lahko podpremo. 

Eden od dejavnikov, ki v hladnih mesecih pogosto pride v ospredje, je vitamin D. Ta nastaja v telesu, ko je koža izpostavljena soncu (UVB sončnim žarkom).1  

Ker ima vitamin D vlogo pri delovanju imunskega sistema, se v mesecih, ko je zunaj manj sonca, vse pogosteje postavlja vprašanje, kako lahko z navadami in prehranskimi dopolnili poskrbimo za ustrezno podporo telesu tudi iz tega vidika. 

Hladni meseci in spremembe v vsakdanjem ritmu 

Hladnejši del leta prinese spremembe v našem vsakdanjem ritmu. Poleg manj gibanja na prostem in več časa v zaprtih prostorih, je tudi naravne svetlobe bistveno manj kot poleti. Sončni žarki so v zimskih mesecih šibkejši, kar pomeni, da tudi ob gibanju na prostem koža pogosto ne prejme dovolj UVB sevanja za učinkovito tvorbo vitamina D1, 2. 

Pomembno vlogo igra tudi več plasti oblačil1, ki pomenijo, da je pozimi večina kože zakrite, naravna barva kože1 ter okolje, v katerem živimo5 in količina sončne svetlobe, ki jo tam prejmemo5. 

Sonce

Vitamin D in njegovo delovanje v telesu 

Ko vitamin D nastane ali ga zaužijemo, ga telo najprej v aktivno obliko predela v jetrih in nato v ledvicah, v aktivni obliki pa vitamin D nato v telesu deluje kot hormon.1   

Po krvi potuje vezan na posebne beljakovine, a v večino celic vstopa le njegova prosta oblika. Večina učinkov vitamina D se zgodi prek posebnega receptorja, ki ga ima skoraj vsaka celica v telesu, zato ta ne vpliva samo na kosti, ampak tudi na številne druge telesne funkcije.1 

Vitamin D prispeva k: 

  • normalni absorpciji/uporabi kalcija in fosforja1, 3, 
  • normalni ravni kalcija v krvi3, 
  • ohranjanju zdravih kosti3, 
  • delovanju mišic3, 
  • ohranjanju zdravih zob3, 
  • delovanju imunskega sistema3 in 
  • ima vlogo pri delitvi celic3. 

Različne potrebe po vitaminu D v različnih življenjskih obdobjih 

Potrebe po vitaminu D se razlikujejo glede na starost, življenjski slog in vsakodnevne obremenitve. 

Raziskava iz leta 2022 kaže, da ima veliko ljudi prenizko raven vitamina D, še posebej je ta izrazita pri otrocih in mladostnikih4.  

Pomembno je, da je podpora z vitaminom D prilagojena posamezniku in njegovim potrebam. Na ta način se lahko izognemo pomanjkanju vitamina D, ne glede na življenjsko obdobje. 

Kako poskrbeti za zadosten vnos vitamina D pozimi? 

Vitamin D se v manjših količinah nahaja tudi v hrani1, vnos pa lahko v mesecih z manj sonca dopolnimo s prehranskimi dopolnili, ki omogočajo podporo zdravemu življenjskemu slogu.  

Pomembno je, da se vitamin D vključuje redno in v skladu s priporočili. Različne oblike omogočajo, da vsak najde tisto, ki mu najbolj ustreza, bodisi v obliki kapsul ali kapljic, ki omogočajo večjo prilagodljivost pri uporabi. 

Jamieson ponuja različne oblike vitamina D3, prilagojene različnim potrebam: 

  1. Jamieson Vitamin D3 kapsule za odrasle in 
  2. Jamieson Vitamin D3 kapljice za odrasle, 
  3. Jamieson Vitamin D3 KIDS žvečljive tablete za otroke z okusom jagode ter 
  4. Jamieson BABY Vitamin D3 kapljice za dojenčke in otroke. 

        Prehranska dopolnila niso nadomestila za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.  

        Vitamini

        Zima je čas, da še bolj poskrbimo za imunski sistem 

        Zima nas nekoliko upočasni: dnevi so krajši, svetlobe je manj in telo potrebuje več pozornosti. Čeprav hladni meseci prinašajo svoje izzive, so lahko tudi priložnost, da prilagodimo svoj tempo in bolj zavestno poskrbimo zase. 

        Ko sonca ni dovolj, postanejo vsakodnevne navade še pomembnejše. Ob uravnoteženi prehrani nam vitamin D lahko pomaga zapolniti primanjkljaj, ki nastane zaradi manjše izpostavljenosti prijetnim sončnim žarkom in prispeva k delovanju imunskega sistema3.  

        Viri 

        1. Bikle, D. D. (2025). Vitamin D: Production, metabolism, and mechanism of action. Endotext [Internet]. MDText.com, Inc. Pridobljeno s https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25905172/  
        2. Neville, J. J., Palmieri, T., & Young, A. R. (2021). Physical determinants of vitamin D photosynthesis: A review. JBMR Plus, 5(1), e10460. Pridobljeno s https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/33553995/  
        3. Uradni list Evropske unija. (2012). UREDBA KOMISIJE (EU) št. 432/2012 z dne 16. maja 2012 o seznamu dovoljenih zdravstvenih trditev na živilih, razen trditev, ki se nanašajo na zmanjšanje tveganja za nastanek bolezni ter na razvoj in zdravje otrok. Pridobljeno s https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=celex:32012R0432  
        4. Arshad, S., & Zaidi, S. J. A. (2022). Vitamin D levels among children, adolescents, adults, and elders in Pakistani population a cross-sectional study. BMC Public Health, 22(1), 2040. Pridobljeno s https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/36348325/  
        5. Shraim, R., MacDonnchadha, C., Vrbanic, L., McManus, R., & Zgaga, L. (2022). Gene-environment interactions in vitamin D status and sun exposure: A systematic review with recommendations for future research. Nutrients, 14(13), 2735. Pridobljeno s https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/35807923/    

          Sponzorirana vsebina