Se tudi vi po kosilu pogosto počutite napihnjeni, utrujeni ali brez energije? Čeprav bi obrok moral predstavljati vir moči in zadovoljstva, se marsikdo po njem sooča z neprijetnim občutkom teže v trebuhu in potrebo po počitku. Ti občutki niso zgolj nadležni, pogosto tudi nakazujejo, da vaš prebavni sistem potrebuje dodatno podporo.
Kaj se dogaja v telesu po obroku?
Ko pojemo obrok, se v telesu sproži zapleten in usklajen proces, ki vključuje razgradnjo hrane, absorpcijo hranil in njihovo uporabo za energijo ter obnovo telesnih tkiv. Pri tem sodelujejo prebavni encimi, ki razgrajujejo ogljikove hidrate, maščobe in beljakovine v oblike, ki jih telo lahko uporabi. Ključno vlogo pri prebavi pa ima tudi črevesni mikrobiom – edinstven ekosistem trilijonov mikroorganizmov, ki živijo v prebavnem traktu (1). Ti mikrobi sodelujejo pri razgradnji hrane, vplivajo na presnovo in na to, kako učinkovito telo izkoristi zaužita hranila.
Črevesni mikrobiom je ključ do dobrega počutja
Če je ravnovesje v mikrobiomu porušeno ali če encimi ne delujejo optimalno, lahko pride do napihnjenosti, plinov in splošnega občutka nelagodja v trebuhu – kar je pogosto posledica nepopolno prebavljene hrane, ki ostaja v črevesju in fermentira.
Z uporabo sodobnih raziskovalnih metod znanstveniki danes natančno določajo, kateri mikroorganizmi naseljujejo posameznika in kako vplivajo na njegovo zdravje. Ugotovili so, da ima vsak človek svojo edinstveno sestavo mikrobioma, ki pomembno vpliva na prebavo, odpornost in splošno počutje (2).
Po besedah nutricionistke Angele Ysseldyk zdravje črevesja ni omejeno le na prebavo – povezano je tudi z imunskim sistemom, kožo, razpoloženjem in kognitivnimi funkcijami. Kar se dogaja v prebavnem traktu, se pogosto odraža v našem počutju in vsakdanjem vedenju. (3)
Kako prepoznamo, da so težave povezane s prebavo?
Napihnjenost je eden najpogostejših znakov, da prebava ne deluje optimalno. Pogosto nastane, ko se v prebavilih nabere preveč plinov, bodisi zaradi slabe razgradnje hrane bodisi zaradi zaužitja zraka med prehranjevanjem. Simptomi, kot so občutek teže, vetrovi in utrujenost po obroku, lahko kažejo na to, da prebavni sistem potrebuje dodatno podporo – to so lahko spremembe pri prehrani ali prehranskih navadah. (3)
5 strokovno potrjenih načinov za lajšanje napihnjenosti po obroku
Napihnjenost je pogosto zelo neprijeten občutek, ki nastane, ko se v prebavnem traktu nabere preveč plinov. Na srečo obstaja nekaj učinkovitih načinov, kako si lahko pomagate. Tukaj je 5 preverjenih nasvetov po priporočilu Dr. Filze Swalah, ki vam lahko pomagajo.
- Jejte počasneje.
Ko jemo prehitro, poleg hrane pogoltnemo tudi zrak. Ta se kopiči v prebavilih in povzroča napihnjenost. Pomembno je, da si za obrok vzamemo čas. (5)
- Izognite se vnosu odvečnega zraka.
Pitje skozi slamico, žvečenje žvečilnih gumijev in gazirane pijače prispevajo k nabiranju zraka v črevesju. (5)
- Bodite pozorni na morebitne intolerance.
Laktozna intoleranca je pogost vzrok napihnjenosti. Pri njej telo ne proizvaja dovolj encima laktaze, zato mlečni sladkor ostaja neprebavljen. Če sumite na intoleranco, opazujte, kako telo reagira na določene skupine živil. (5)
- Podprite prebavo z encimi.
Vaše telo sicer naravno proizvaja prebavne encime, a včasih jih ni dovolj. Dodatek prebavnih encimov lahko pomaga olajšati prebavo (6) – eden takšnih je Jamieson Prebavni encimi Nutrisentials™. (5)

Zavedati pa se je treba, da kljub temu, da prehranska dopolnila niso nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Pred uporabo temeljito preberite navodila, nasvete proizvajalca in se posvetujte z zdravnikom.
- Vključite dobre bakterije v svojo rutino.
Jamieson ponuja Flora biotik Ekstra jakost, ki vsebujejo 30 miljard mlečnokislinskih bakterij iz 14 različnih unikatnih sevov. (5)
Ali ste vedeli, da …
- tudi zdrava prehrana (kot so oligosaharidi iz stročnic) lahko napihne, če telo ne proizvede dovolj ustreznih encimov za razgradnjo kompleksnih sestavin. (7)
- ležanje po obroku upočasni prehod hrane skozi prebavni trakt, vendar hkrati omogoča učinkovitejšo absorpcijo ogljikovih hidratov v tankem črevesu, kar vodi do manjšega deleža neprebavljenih ostankov v debelem črevesu in posledično manj napenjanja. (8)
- nekateri ljudje imajo genetsko manj aktivne prebavne encime, zlasti za laktazo, amilazo ali lipazo, torej težje prebavijo mlečne izdelke, škrob ali maščobe. (9)
- ni vsak probiotik učinkovit za vse – različni sevi imajo različne funkcije. (10)
Poslušajte svoje telo
Občutek napihnjenosti ali utrujenosti po obroku ni nekaj, kar bi morali sprejeti kot »normalno«. Pogosto gre za signal, da prebavni sistem potrebuje podporo. Z nekaj preprostimi spremembami in primerno prehransko podporo lahko ponovno vzpostavite ravnovesje in poskrbite, da bo obrok spet postal vir energije in dobrega počutja.
VIRI
- Ursell, L. K., Metcalf, J. L., Parfrey, L. W., & Knight, R. (2012). Defining the human microbiome. Pubmed: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/22861806/ DOI: https://academic.oup.com/nutritionreviews/article-abstract/70/suppl_1/S38/1921538?redirectedFrom=fulltext&login=false
- Goodman, B. E. (2010). Insights into digestion and absorption of major nutrients in humans. Pubmed: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/20522896/ DOI: https://journals.physiology.org/doi/full/10.1152/advan.00094.2009
- Ysseldyk, A. (2021). Gut health blog Q&A with certified nutrition consultant and director of education Angela Ysseldyk. Jamieson Vitamins. https://www.jamiesonvitamins.com/blogs/health-hub/gut-health-blog-q-amp-a-with-certified-nutrition-consultant-and-director-of-education-angela-ysseldyk
- Iebba, V. Totino, A. Gagliardi, F. Santangelo, F. Cacciotti, M. Trancassini, C. Mancini, C. Cicerone, E. Corazziari, F. Pantanella, & S. Schippa. (2016). Eubiosis and dysbiosis: the two sides of the microbiota. Pubmed: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/26922981/
- Jamieson Vitamins. (2021). Your 5 burning health questions—answered by a naturopathic doctor. https://www.jamiesonvitamins.com/blogs/health-hub/your-5-burning-health-questions-answered-by-a-naturopathic-doctor
- Papaja olajša prebavo. Trditev Botanicals on hold, št. 2512.
- Vandenplas, Y., Berger, B., Carnielli, V. P., Ksiazyk, J., Lagström, H., Sanchez Luna, M., … & Veereman, G. (2020). Schematic overview of oligosaccharides, with survey on their sources, structures, bioactivities, applications and health benefits. DOI: https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S266689392030013X?via%3Dihub
- Hirota, N., Sone, Y., & Tokura, H. (2002). Effect of postprandial posture on digestion and absorption of dietary carbohydrate. Journal of Physiological Anthropology and Applied Human Science, 21(1), 45–50. Pubmed https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/11938608/ DOI https://www.jstage.jst.go.jp/article/jpa/21/1/21_1_45/_article
- Ianiro, G., Pecere, S., Giorgio, V., Gasbarrini, A., & Cammarota, G. (2016). Digestive enzyme supplementation in gastrointestinal diseases. Current Drug Metabolism, 17(2), 187–193. Pubmed https://pmc.ncbi.nlm.nih.gov/articles/PMC4923703/ DOI https://www.eurekaselect.com/article/73070
- McFarland, L. V., Evans, C. T., & Goldstein, E. J. C. (2018). Strain-specificity and disease-specificity of probiotic efficacy: A systematic review and meta-analysis. Frontiers in Medicine, 5, 124. Pubmed https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29868585/ doi https://www.frontiersin.org/journals/medicine/articles/10.3389/fmed.2018.00124/full
