Domov Zdravstveni nasveti Urgenca – kdaj jo obiskati in kako ravnati?

Urgenca – kdaj jo obiskati in kako ravnati?

urgenca

Urgenca je namenjena zagotavljanju in izvajanju nujne medicinske pomoči za vse bolnike, poškodovane in druge paciente, izven ordinacijskega časa njihovih zdravnikov. Ekipo nujne medicinske pomoči (NMP), ki deluje v okviru urgence običajno sestavlja en zdravnik, 1 zdravstven tehnik/diplomiran zdravstvenik in 1 zdravstveni tehnik (voznik reševalnega vozila). Če gre za urgentno službo večje zdravstvene ustanove, je ekip, ki so usposobljene za izvajanje nujne medicinske pomoči, več. Urgenca je na voljo za paciente, ki pridejo v dežurno ambulanto, deluje pa tudi na terenu, kjer opravlja intervencije. Preden se odpravite na urgenco, vselej ocenite, ali zares potrebujete nujno medicinsko pomoč (ali gre torej za resno zdravstveni stanje) ali pa nemara lahko počakate na obisk osebnega zdravnika prihodnji dan, saj je on najbolje seznanjen z vašimi zdravstvenimi težavami in bo najbolj vedel, kako ukrepato. Pravilnik ZZZS določa, da so do pregleda na urgenci upravičeni tisti bolniki, pri katerih gre za nujna stanja. Na urgenci ni mogoče dobiti napotnic za naročene preglede, zdravniških potrdil ali receptov za zdravila, ki jih sicer redno jemljete. Za obisk urgence se ni potrebno predhodno naročiti. Do urgence se lahko pripeljete sami ali pa pokličete številko 112 in naročite reševalno vozilo.

Kdaj na urgenco?

Na urgenco se odpravimo, ko potrebujemo nujno medicinsko pomoč. Pri tovrstni pomoči gre za izvajanje nujnih ukrepov pri pacientih ali poškodovancih, ki so zaradi bolezni ali poškodb v resni življenjski nevarnosti ali bi do nje v kratkem lahko prišlo. Kako torej presoditi, ali je vaše bolezensko stanje dovolj resno za obisk urgence?

Urgenco obiščite, če:

  • Vas duši, boli v prsih ali izgubljate zavest,
  • Če nenadoma ohromi del telesa,
  • Če se nenadoma pojavijo hudi glavoboli, katere spremlja bruhanje, motnje vida, govora in spomina,
  • Če tovrstne glavobole in motnje spremlja povišana telesna temperatura,
  • Če pacient odvaja, izkašljuje ali bruha kri,
  • Če pacient odvaja črno, smrdeče in mazavo blato,
  • Če otrdi trebuh in to spremljajo nenadne hude bolečine v trebuhu,
  • Če opazimo novo nastale motnje srčnega utripa (prepočasen ali prehiter utrip, nereden utrip),
  • Če pacient več dni trpi za visoko temperaturo, poleg pa se pojavi omotica, oslabelost, bledica, potenje, neobičajno nizek pritisk (zgornji pod 100 mmHg).
  • Če je naše splošno počutje izjemno slabo in bolečin z običajnim samozdravljenjem ne moremo več obvladovati.

Kako ravnati ob obisku urgence?

Ob vseh zgoraj opisanih resnih zdravstvenih stanjih je najbolje ukrepati na sledeč način:

  • Pokličemo 112.
  • Zaprosimo za nujen obisk zdravnika na domu ali za reševalno vozilo.
  • V čim bolj udobnem položaju počakamo na prihod reševalcev, ki nas odpeljejo na urgenco.
  • Če se na urgenco odpeljemo s svojim prevozom, poskrbimo, da nas tja spremlja nekdo od bližnjih.
  • Počakamo v čakalnici, da nas pregleda zdravnik in ostalo osebje.

So zdravstvene storitve na urgenci plačljive?

Če zdravnik in drugo medicinsko osebje presodi, da gre za nujno zdravstveno storitev, potem je ta za pacienta brezplačna in je ni potrebno plačati. V kolikor pa je ocenjeno, da ne gre za nujno stanje, so vse storitve samoplačniške, o čemer mora zdravnik pacienta predhodno opozoriti. Storitev v takih primerih pacient plača v času dežurstev (prazniki, nedelje, ponoči) in v rednem delovnem času nujne medicinske pomoči za vse zdravstvene storitve, ki niso ocenjene kot nujne.