Naše črevesje ni le del telesa, ki prebavlja hrano, ampak je dom številnim mikroorganizmom, ki s svojo prisotnostjo in raznolikostjo vplivajo na mikrobiota postaja vedno bolj raziskan in pomemben del splošnega počutja in zdravja. V zadnjih desetletjih se je o tem veliko govorilo in še več raziskovalo, vendar pa ostaja temeljno vprašanje: kaj lahko naredimo, da doprinesemo k ravnovesju v prebavi tudi sami?
Zakaj je črevesno ravnovesje tako pomembno?
Črevesna mikroflora ima pomembno vlogo pri našem zdravju – pomaga pri razgradnji hranil in vpliva na delovanje imunskega sistema v črevesju. Na to, katere bakterije živijo v našem črevesju in kaj proizvajajo, močno vpliva hrana, ki jo uživamo. (1)
Probiotiki so koristne bakterije. Beseda izhaja iz besed »pro«, ki pomeni »za«, in »biotik«, ki pomeni »življenje«. Izraz probiotik torej pomeni podpiranje življenja. Bakterije, ki živijo v našem telesu, imenujemo tudi mikrobiota.
V črevesju živi približno 100 trilijonov mikrobov, ki predstavljajo vsaj 300 različnih vrst. Uživanje probiotikov lahko spremeni sestavo teh mikroorganizmov, kar lahko vpliva na naše počutje in zdravje. (1)
Kaj so bistvene naloge probiotikov?
Raziskave kažejo, da lahko probiotiki (odvisno od vrste in jakosti) vplivajo na številna različna področja v telesu:
– nudijo pomoč pri prebavi ogljikovih hidratov (2),
– stopijo v boj proti bakterijam in virusom (3),
– pomagajo pri delovanju našega imunskega sistema (4),
– pomagajo pri simptomih IBS (sindrom razdražljivega črevesa, ang. Irritable bowel syndrome) (5) in črevesnih boleznih (6),
– vplivajo celo na vedenje in kognicijo (7).
Povezava med črevesjem in možgani
Zadnja leta se znanstveniki vse bolj ukvarjajo z raziskovanjem povezave med prebavili in možgani. Ta odnos imenujemo črevesno-možganska os. (8) Preko t. i. enteričnega živčnega sistema možgani uravnavajo številne funkcije prebavil – gibanje hrane, izločanje sluzi, absorpcijo hranil in prekrvavljenost prebavne sluznice.
A ta komunikacija ni enosmerna. Raziskave kažejo, da lahko tudi črevesje vpliva na delovanje možganov. Črevesno limfno tkivo (GALT) vsebuje imunske celice, ki lahko prehajajo krvno-možgansko pregrado in tako posredno vplivajo na nevrološke procese. (9) To pojasnjuje tudi pogost pojav sočasnih prebavnih težav in čustvenih stanj – več kot 50 % bolnikov s sindromom razdražljivega črevesja poroča tudi o simptomih tesnobe ali depresije. (9)
Vzpostavite prebavno rutino
Dobre bakterije so danes, poleg tistih, ki jih na dnevni ravni zaužijemo z uravnoteženo prehrano, na voljo v različnih oblikah in koncentracijah, kar omogoča, da si vsak najde obliko, ki mu ustreza. Jamieson Mlečnokislinske bakterije Ekstra moč vsebujejo 30 milijard dobrih bakterij iz 14 različnih, unikatnih sevov in so na voljo v obliki gastrorezistentnih kapsul. Zadostuje že en odmerek na dan, kar omogoča enostavno vključevanje v dnevno rutino.
V obliki žvečljivih bombonov z okusom maline lahko dobre bakterije zaužijemo z Jamieson Flora biotuk 1 milijarda.
Za kakovostjo stoji znanost
Jamieson uporablja sistem preverjanja kakovosti, imenovan Kakovost 360°, ki vključuje večstopenjski nadzor sestavin in končnih izdelkov. Postopek zajema testiranja vsake serije skozi vse faze proizvodnje, od izbire surovin do končnega pakiranja.
V ospredju so varnost, čistost in sledljivost sestavin, pri čemer podjetje sodeluje izključno z izbranimi dobavitelji in ne uporablja umetnih dodatkov, kot so barvila ali polnila. Formulacije temeljijo na aktualnih znanstvenih raziskavah, njihov razvoj pa vodi znanstveni svetovalni odbor, v katerem sodelujejo medicinski strokovnjaki in akademiki v kliničnih raziskavah s področij biološke znanosti, nutricionistike in kardiovaskularnega zdravja. Cilj sistema Kakovost 360° je zagotavljanje sestave, ki je skladna z deklaracijo, ter spoštovanje nacionalnih in mednarodnih regulativnih standardov.
VIRI
- Chung HJ et al. (2018). Metabolomics and Lipidomics Approaches in the Science of Probiotics: A Review. PubMed https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30004273/
- Ince MN et al. (2016). Understanding Luminal Microorganisms and Their Potential Effectiveness in Treating Intestinal Inflammation. Pubmed https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24608564/
- Ren DY et al. (2013). Lactobacilli Reduce Chemokine IL-8 Production in Response to TNF-α and Salmonella Challenge of Caco-2 Cells. Pubmed https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24455739/
- Liu Y et al. (2018).Probiotics in Autoimmune and Inflammatory Disorders. Pubmed https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30340338/
- Didari T et al. (2015). Effectiveness of probiotics in irritable bowel syndrome: Updated systematic review with meta-analysis. Pubmed https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/25780308/
- Alagon Fernandez Del Campo P et al. (2019). The Use of Probiotic Therapy to Modulate the Gut Microbiota and Dendritic Cell Responses in Inflammatory Bowel Disease. Pubmed https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/30813381/
- Stilling RM, Dinan TG, and Cryan JF (2014). Microbial genes, brain & behaviour - epigenetic regulation of the gut-brain axis. Pubmed https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24286462/
- Kim N et al. (2018). Mind-altering with the gut: Modulation of the gut-brain axis with probiotics. Pubmed https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/29492874/
- Kim YK & Shin C (2018) The Microbiota-Gut-Brain Axis in Neuropsychiatric Disorders:Pathophysiological Mechanisms and Novel Treatments. Pubmed https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/28925886/
Sponzorirana vsebina
