Možganska kap je nevarno stanje, zaradi česar je v svetu umrljivost v svetu zaradi nje na samem vrhu. Je nenaden dogodek v osrednjem živčevju. Nastane zaradi nezadostne oskrbe možganov s krvjo, zato je njihovo delovanje moteno za več kot 24 ur. Posledice so lahko hude in trajne. Kako uspešno bo zdravljenje je predvsem odvisno od časa, ki preteče od simptomov do zdravljenja.
Zaradi nenormalnega ritma srca lahko v telesu nastajajo strdki (embolusi). Ti od srca odplavajo v druge dele telesa in zamašijo arterijo (npr. v možganih, roki, nogi,…). Zelo pogosto pa strdek odplava v možgane, zaradi česar človek doživi možgansko kap. Možganske celice venomer potrebujejo oskrbo s kisikom, ki ga dovaja kri. Če je krvni obtok zamašen, pride do smrti tistih celic, ki jih zamašena žila ne more več priskrbeti s kisikom. Posledica so značilni simptomi in znaki, ki pa trajajo nekaj tednov, mesec ali pa so trajni.
Možganska kap je akuten dogodek. Do njega pride zaradi dveh vzrokov:
Prvič: zaradi strdka, ki zamaši eno od žil v možganih (ishemična kap, ki se zgodi v nekako 80 odstotkih)
Drugič: zaradi razpoka katere od žil v možganih (hemoragična kap).
Posledice kapi so zelo hude in težke, prizadenejo pa tako bolnika samega kot tudi njegove svojce. Te so odvisne predvsem od tega, kateri del možganov je prizadet in kako močno. Za možgansko kap je značilno, da če utrpi leva polovica možganov, so posledice vidne na desni polovici telesa in obratno.
Ločiti pa moramo naslednje pojme:
- Manjša možganska kap – se zgodi, če simptomi minejo v nekaj dneh ali tednih in jo bolnik preboli.
- Znotraj možganska krvavitev – če se možganska kap zgodi zaradi krvavitve v določenem delu možganov. Ta vzrok je prisoten pri okrog 20 % bolnikov.
- Ishemična možganska kap – se zgodi v primeru, ko pride do prekinitve krvnega obtoka v delu možganov in traja tako dolgo, da pride do trajne možganske okvare.
V Sloveniji v bolnišnicah vsako leto zdravijo okoli 4000 ljudi, ki so na novo zboleli za možgansko kapjo. Najpogosteje, v približno 75 odstotkih, je vzrok možganske kapi – tj. stanja nenadne možganske motnje, ki nastane zaradi žilne okvare – nezadostna oskrba možganov s krvjo (ishemija) zaradi zamašitve ali zoženja arterije, v približno 25 odstotkih pa je možganska kap posledica krvavitve zaradi počene žile.
Kakšni so znaki možganske kapi?
- hropeče dihanje
- motnje vida
- nenadna vrtoglavica z motnjami ravnotežja
- motnje zavesti (na primer zmedenost, lahko tudi koma)
- motnje govora
- delna ohromelost obraza
- gibalne (motorične) motnje v enem ali več udih, ki se lahko kažejo v delni ali popolni ohromelosti ene strani telesa.
- čutne (senzorične) motnje, npr.: neobčutljivost za dotik, bolečino, mravljinčenje …
- glavobol
- navzgor ali vstran obrnjene oči
- slabost in bruhanje
Če je možganska kap posledica pretrgane žile in krvavitve so glavoboli, motnje zavesti in bruhanje intenzivnejši. Najpomembneje pa je, da kakor hitro je možno prepoznamo znake te bolezni in pravilno nudimo prvo pomoč.
Simptomi se razvijejo pri večini bolnikov v nekaj sekundah ali minutah. Kateri pa se razvijejo in kje se kaže pa je odvisno od območja prizadetih možganov.
Kaj je prehodna pretočna motnja?
Pred se zgodi možganska kap, se pogosto pojavijo prehodni opozorilni znaki, ki jo napovedujejo. Tak napad se imenuje prehodni ishemični napad (ali prehodna ishemična ataka – TIA). Znaki lahko trajajo od nekaj minut do največ 24 ur, običajno pa 10 – 15 minut in vključujejo glavobol, pritisk v glavi, vrtoglavico, težave z udi (na primer mravljinčenje) in motnje govora. Vzemimo jih resno in poiščimo zdravniško pomoč. So namreč znak, da je v možganskem ožilju nekaj narobe in da je pretok krvi v možganih moten.
Pomembno je, da prehodno pretočno motnjo prepoznamo, ker napoveduje možgansko kap. Vsi bolniki, ki so jo doživeli, morajo takoj k zdravniku, da jim predpiše ustrezno zdravljenje, saj to zmanjša možnost za nastanek možganske kapi.
