Ostati čili in zdravi postaja vse pomembnejša vrednota. Včasih je bilo življenje drugačno, manj je bilo škodljivih razvad, pa tudi prehrana je bila v mnogih pogledih bolj zdrava. Ljudje so se redko prenajedali in prekomerno uživali sladice, ocvrto hrano, čips ipd. Danes je tovrstna prehrana pogosto redno na jedilnikih, povrh vsega pa ostaja vse manj časa za redno telesno aktivnost in nasploh za zdrav življenjski slog. Kljub temu, se danes vse večji poudarek namenja ravno zdravemu načinu življenja, oblikovanju zdravih prehranjevalnih navad, redni telesni aktivnosti, izogibanju nezdravim razvadam (kot so npr. cigarete, alkohol, ipd.) in obvladovanju stresa, ki je postal naš stalni spremljevalec. Prav je, da se ljudje vse bolj zavedamo, da je od naše izbire življenjskega sloga v veliki meri odvisno naše zdravstveno stanje v prihodnosti. Na nek način tako sami veliko vplivamo na to, ali bomo s svojim načinom življenja v svoje življenje pritegnili zdravje ali pa bolezen. Za doseganje zdravja je torej v osnovi odgovoren vsak posameznik sam, ko se odloča o vključevanju zdravega vedenja v svoj življenjski slog. Če bomo kot družba spodbujali zdrave odločitve namesto nezdravih in škodljivih, bomo s tem dosegli vsesplošno bolj zdravo družbo, kar pomeni tudi prihranek za zdravila in zdravljenje.
Rek »Zdrav duh v zdravem telesu« kaže na neločljivo povezanost med umom in telesom. Za zdravje ni dovolj samo zdravo prehranjevanje in redna vadba, ampak je najprej potreben zdrav odnos do sebe in sprejemanje lastnega telesa.
V vsakdanjem življenju je vse bolj opaziti paradoks, da ljudje najmanj pozornosti in truda namenjajo temu, za kar trdijo, da jim pomeni največ – torej zdravju. Tako mnogi kljub veliki ozaveščenosti o pomenu zdrave prehrane in rednega gibanja, še vedno jedo nezdravo in se ne gibajo dovolj. Razlogi za to so različni, pogosto pa gre za pomanjkanje časa ali pa tudi za pomanjkanje informacij o tem, kaj zdrava prehrana in zdrav življenjski slog sploh pomeni. Predvsem študentje, ki odidejo študirat v drug kraj, so pogosto nepripravljeni postavljeni v situacijo, ko morajo sami poskrbeti za svojo prehrano, pa za to bodisi nimajo časa, možnosti bodisi ustreznega znanja. Zato pogosto pride do poseganja po hitri hrani, nezdravih prigrizkih in do uživanja preveč enolične hrane, ki je že delno obdelana.
Nezdrava prehrana ne pomeni le povišane telesne teže, temveč se na dolgi rok lahko odraža v različnih boleznih, kot so sladkorna bolezen, povišan krvni tlak, bolezni srca in ožilja, povišana raven krvnih maščob, kronična bolečina v hrbtu…
Kaj pomeni biti čili in zdravi?
V medijih je pogosto moč zaslediti raznolike, včasih celo nasprotujoče si, trditve o tem, kaj naj bi bilo zdravo življenje oziroma, kako ostati čili in zdravi. Pogosto gre za promoviranje določenih izdelkov za zdravo življenje, zato takšne informacije lahko ljudi hitro zmedejo in tudi niso vselej verodostojne. V osnovi pa bi lahko rekli, da lahko zdrav življenjski slog prepoznamo zgolj z uporabo zdrave pameti. V ničemer ne pretiravati in si vzeti čas zase ter poskusiti živeti čim bolj povezano z naravo so osnovna načela zdravega življenja. Kako še poskrbeti za svoje telo in um, da nam bo odgovorilo z zdravjem in dobrim počutjem?
Gibanje
Najprej moramo imeti radi svoje telo in ga znati poslušati. Telo nam namreč jasno sporoča tako fiziološke kot čustvene potrebe. Da bi našli stik sami s seboj, si lahko pomagamo z meditacijo, k boljšemu zavedanju svojega telesa pa pripomore redna vadba. Pomembno je, da ne pozabimo nase in si znamo vzeti čas za sprostitev in rekreacijo. Pri vadbi si je najbolje določiti reden termin (isti dan na teden), takšno vadbo pa dopolnjevati z rednim vsakodnevnim gibanjem (vsaj pol ure intenzivne hoje na dan). To nam ne bo vzelo veliko časa, po drugi strani pa bomo za svoj organizem zares naredili veliko. Še posebej je gibanje pomembno za tiste, ki opravljajo pretežno sedeče poklice.
Zdrava prehrana
Pomembna je tudi prehrana. Na jedilnike je ponovno potrebno vključiti najrazličnejše sezonsko sadje in zelenjavo, ki so bistveni za ohranjanje zdravja in dvig življenjske energije. Če uživamo dovolj vlaknin, ki se pojavljajo v sadju in zelenjavi, se lahko izognemo prenekaterim prebavnim motnjam (npr. zaprtju, driski, ipd.), prav tako pa se na ta način najbolje spopadamo z nekaterimi zdravstvenimi nevšečnostmi (npr. hemeroidi). Na jedilniku morajo biti živila, ki so bogata z antioksidanti (rdeča pesa, sladki krompir, itd.), saj te snovi zavirajo procese staranja in preprečujejo rast rakavih celic. Za imunski sistem bomo najbolje poskrbeli, če bomo v telo vnesli dovolj vitamina C in A, folne kisline, magnezija in železa. Mnogi strokovnjaki za prehrano priporočajo, da na svoje jedilnike redno uvrščamo navadna ali pa granatna jabolka. Sploh slednja veljajo za naravne regeneratorje kožnih celic, kar pomeni, da preprečujejo nastanek gub in tudi otrdevanje žil. Jedilniki morajo biti kar se da raznoliki, pri čemer smo pozorni na majhen vnos soli in sladkorja. Industrijsko predelani ali pripravljeni hrani se je bolje izogibati, namesto tega pa je iz svežih živil mogoče pripraviti hitre in enostavne jedi. Mnoga hrana velja tudi za izjemno koristno, ko gre za krepitev imunskega sistema (npr. ingver, med, česen), zato z uživanjem tovrstnih živil pripomoremo k splošnemu boljšemu počutju.
