Kaj je mišja mrzlica?
Mišja mrzlica je nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo hantavirusi. Do okužbe pride pri stiku z glodavci (miši, podgane, voluharji) oziroma njihovimi izločki. Virus se lahko nahaja v urinu, blatu in slini okuženih glodavcev, v okolju pa ostane aktiven več dni.
Človek se lahko okuži z vdihavanjem prašnih delcev, ki vsebujejo virus, redkeje pa z ugrizom ali stikom poškodovane kože z izločki.
Simptomi mišje mrzlice
Prvi znaki se pojavijo 1–6 tednov po okužbi. Bolezen poteka v več fazah, simptomi pa so podobni gripi:
- visoka vročina, mrzlica,
- močan glavobol,
- bolečine v mišicah in sklepih,
- bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje, driska,
- zmanjšano uriniranje ali popolna odpoved ledvic v hujših primerih.
Bolezen je lahko blaga ali huda. Pri nekaterih ljudeh se razvije akutna odpoved ledvic, zato je zgodnje prepoznavanje izjemno pomembno.
Prenos bolezni
Mišja mrzlica se ne prenaša s človeka na človeka, ampak izključno preko glodavcev. Največ tveganja za okužbo je v podeželskih območjih, kjer ljudje prihajajo v stik z:
- zapuščenimi objekti (hlevi, kleti, vikendi),
- gozdnimi in poljskimi površinami,
- glodavci in njihovimi izločki.
Zdravljenje mišje mrzlice
Za mišjo mrzlico ni specifičnega zdravila. Zdravljenje je simptomatsko:
- počitek,
- hidracija,
- zdravila za zniževanje vročine,
- v hujših primerih bolnišnično zdravljenje in podpora delovanju ledvic (dializa).
Večina bolnikov si opomore, če je bolezen pravočasno prepoznana in zdravljena.
Preventiva
Najboljši način zaščite je preprečevanje stika z glodavci in njihovimi izločki:
- redno čiščenje prostorov, kjer se lahko zadržujejo miši in podgane,
- uporaba zaščitnih mask in rokavic pri čiščenju zapuščenih objektov,
- prezračevanje prostorov pred čiščenjem,
- hrano in krmo shranjevati v zaprtih posodah,
- zaščita hiš pred vdorom glodavcev.
Kdaj k zdravniku?
- ob visoki vročini, hudih bolečinah in zmanjšanem uriniranju,
- če ste bili v stiku z okoljem, kjer so prisotni glodavci,
- če simptomi spominjajo na gripo, a se hitro stopnjujejo.
Pravočasna diagnoza bistveno zmanjša tveganje za zaplete.
Najpogostejša vprašanja o mišji mrzlici
Najpogosteje z vdihavanjem prašnih delcev, okuženih z izločki glodavcev.
Ne, bolezen se prenaša le z glodavci.
Vročina, glavobol, bolečine v mišicah in trebuhu, slabost in bruhanje.
Za splošno uporabo cepiva ni. Zaščita temelji na preventivi.
Kaj si zapomniti o mišji mrzlici
Mišja mrzlica je redka, a lahko huda nalezljiva bolezen. Povzročajo jo hantavirusi, ki jih prenašajo glodavci. Najboljša zaščita je preventiva – izogibanje stiku z izločki glodavcev in varno čiščenje prostorov. Ob sumu na okužbo je potreben takojšen obisk zdravnika.