Išias je mogoče opisati kot ostro bolečino v križu, ki se preko medenice širi na predel zadnjice in nog, lahko celo do prstov na nogah. Tovrstna bolečina bolnika pogosto preseneti, saj se lahko pojavi nenadoma in sunkovito. Najpogostejši razlog za bolečine v križu je napačno izveden gib. Išias običajno nastane zaradi kompresije živčnih korenin L4, S1 in L5 ter predstavlja daleč najbolj pogost vzrok za bolečine v spodnjih okončinah. Če je prizadeta korenina živca med 4. in 5. ledvenim vretenom, potem bolečina seva po zunanjem delu noge, navzdol. V kolikor pa je prizadeta korenina živca med 5. ledvenim in 1. sakralnim vretenom (L5 in S1), potem seva bolečina od križa, po zadnji strani noge, proti prstom na nogi navzdol. Tovrstne bolečine so torej posledice draženja ali pritiska na išiadični živec (najdaljši v telesu), ki izhaja v ledvenem delu hrbtenice ter se preko medenice nadaljuje v obe nogi. Bolečina se običajno pojavi šele, ko prizadeti določen čas hodi. V takem primeru gre za zožanje ledvenega kanala, kar povzroča draženje išiasne korenine.
Pritisk na išiadični živec imenujemo išias. Bolečina se pri tem vleče po celem živcu – od zadnjice do pete. Išias tako predstavlja najbolj pogost nevrološki vzrok za bolečine v predelu nog.
V kar 2/3 primerov je išias posledica hernije diska. Gre za stanje, pri katerem medvretenčna ploščica zdrsne iz svoje naravne lege, s tem pa začne pritiskati na eno od obeh korenin kolčnega živca. Pri tem je bolečina, ki se pojavi, različno intenzivna. Lahko je torej zmerna in se okrepi zgolj pri naporih, lahko pa je njena intenzivnost velika, kar pomeni silovito in hudo bolečino. Išias strokovno poimenujemo lumboishialgija in torej pomeni pritisk na živčne strukture, do katerega pride zaradi mehanskih vzrokov (hernija diska, stenoza spiralnega kanala, epiduralni absces, tumor).
Najpogostejša oblika išiasa je torej hernija diska, ki se pri večini bolnikov pojavi nekje med 25. in 40. letom. Druge oblike te bolezni se navadno pojavijo šele po 60. letu starosti.
Pred nastopom išiasa so pogoste bolečine v križu ali v lumbalni regiji. Takšni napadi bolečine so lahko različno pogosti. Pri nekaterih bolnikih je išias edini pokazatelj, da trpijo za obolenjem diskusa (medvretenčne ploščice). Običajno se z išiasom srečujejo ljudje v zrelih letih, saj verjetnost zanj narašča z starostnimi in degenerativnimi spremembami hrbtenice. Najpogosteje se tako srečujemo z degenerativnimi spremembami diska, ki uklešči živec.
Vzroki za nastanek išiasa
Vzroki za nastanek tovrstne bolečine so različni. Lahko izhajajo iz anatomskih nepravilnosti v medenici ali pa iz prevelikega nagiba obroča medenice. Vzrok je lahko tudi anatomska skrajšava nog ali skrajšave mišic v medenici. Pogost vzrok je, kot že omenjeno, hernija diska (hrbtenična kila) in zožitev hrbtenjačnega kanala. Običajno se vzroke za nastanek te bolečine povezuje z nepravilnim življenjskim slogom sodobnega človeka. Človek je danes manj gibalno aktiven, saj večina, zaradi svojega dela, večji del dneva presedi ali preživi v prisilni drži. Prisilna drža, sedenje za računalnikom, ponavljajoči gibi – vse to pripomore k večji statičnosti človeka in večjemu tveganju za nastanek išiasa. V kolikor ima človek tudi preveč kilogramov, je možnosti za takšne bolečine še več.
Simptomi
- Zbadajoče in pekoče bolečine v predelu križa in nog,
- Sevajoča bolečina, ki se širi skozi zadnjico, navzdol po zadnji strani meč in stegen, vse do stopala,
- Prekinjajoče ali trajne bolečine v spodnjem delu hrbtenice, ki se širijo.
Kihanje, kašljanje, fizična dejavnost in dviganje težjih bremen išias poslabšajo.
Zdravljenje išiasa
Protibolečinska terapija lahko trenutno omili bolečino, na dolgi rok pa je neučinkovita. Jemanje protibolečinskih sredstev (Lekadol, Nalgesin, ipd.), je namreč uspešno zgolj za kratek čas, saj z njimi dosežemo trenutno blokado bolečinskih impulzov. S tem pa nikakor ne odpravimo vzroka težav, ki ostane in še naprej povzroča bolečine.
Če bolečina ne preneha po tednu dni, je treba obiskati zdravnika.
Strokovnjaki opozarjajo, da bi se dalo išias lajšati in odpraviti brez uporabe protibolečinskih tablet, in sicer z ustrezno telesno težo in redno dnevno telesno aktivnostjo (vsakodnevna vadba). Hrbtenica je namreč narejena za to, da se giba – na ta način jo krepimo in raztezamo. Z redno vadbo, po možnosti takoj zjutraj, ko vstanemo, je tako mogoče odpraviti tovrstne sevajoče bolečine, mnogokrat pa je s pravilno vadbo mogoče odpraviti že nastale okvare v hrbtenici. Seveda vaj ni priporočljivo izvajati, ko zelo boli, ampak potem, ko huda bolečina mine.
Zdravnik običajno bolnika pregleda in ga napoti na rentgensko slikanje ter laboratorijske preiskave. V nekaterih primerih je potrebna tudi magnetna resonančna preiskava. Glede na rezultate in jakost bolečine nato določi zdravljenje. Običajno zdravnik na začetku predlaga t.i. konservativno zdravljenje (hujšanje v primeru prekomerne telesne teže, fizioterapija, vsakodnevno izvajanje določenih vaj, ipd). V kolikor so težave resnejše, pridejo v poštev tudi operativni posegi, vendar morajo tudi v tem primeru bolniki spremeniti svoj dotedanji škodljivi življenjski slog, saj sicer operacija ne pomaga za dolgo.
Nekateri se kot dopolnilo uradni medicini odločijo tudi za alternativne metode zdravljenja, na primer za akupunkturo ali homeopatijo.
V vsakem primeru lahko za zdravje svoje hrbtenice vsak največ naredi sam – z gibanjem in zdravim življenjskim slogom!