Domov Simptomi bolezni Imunoterapija – kaj je in kaj zdravimo z njo?

Imunoterapija – kaj je in kaj zdravimo z njo?

imunoterapija

Izraz imunoterapija se pogosto uporablja v povezavi z zdravljenjem alergij, kjer je običajno govora o specifični imunoterapiji. Slednja je namenjena vzročnemu zdravljenju astme, alergijskega rinokonjunktivitisa (seneni nahod) ali (redkeje) drugih alergij. Bolniku se pri tej terapiji v telo postopoma vnaša kontrolirane odmerke specifičnega alergena, ki pri bolniku sproža alergijske reakcije. Sprva so ti vnosi manjši, nato pa vse večji. S tem se želi doseči, da bi se pri bolniku razvila toleranca na določen alergen. Danes so alergeni dostopni v zelo čistih oblikah, prav tako pa so koncentracije točno definirane. Vse to dela zdravljenje z imunoterapijo mnogo bolj natančno kot pred leti. Zdravljenje s specifično imunoterapijo traja najmanj 3 leta, praviloma pa 5 let. Celoten postopek zdravljenja vodi usposobljen specialist alergolog.

Imunoterapija – nov pristop za zdravljenje raka

Imunoterapija pa se v zadnjem času uporablja tudi v povezavi z novim in obetavnim načinom  zdravljenja več različnih oblik raka. Zamisel o tovrstnem zdravljenju izvira iz ideje, da obramba lastnega organizma napade in posledično tudi uniči rakave celice. Razvoj in raziskave na področju tovrstnih zdravil gredo v smeri odkrivanja tega, kako bi lahko z imunoterapijo v prihodnje uspešno zdravili raka. Nekateri strokovnjaki so prepričani, da imajo bolniki z rakom, s tovrstno terapijo, možnost, da svoja življenja podaljšajo ali celo povsem ozdravijo. To naj bi dosegli z imunoterapevtskimi zdravili, s katerimi se skuša telo spodbuditi, da bi z lastnimi obrambnimi močmi napadlo raka in uničilo rakave celice. Zdravilo lahko z vezavo na receptor za rastni faktor zavre delitev celic, lahko zavira podporo tkivu, katerega obdaja tumor ali pa aktivira celice, ki bi lahko uničile rakave celice. Prednost imunoterapije je v tem, da aktivira človekov lastni imunski sistem, ki se je sposoben prilagajati bolezni in se tudi najbolje boriti z njo. Čeprav se še raziskuje, v kolikšni meri bi lahko z imunoterapijo zdravili raka, pa je že znano, da ima tovrstna terapija pri rakavih bolnikih številne dolgoročne pozitivne učinke. Z najnovejšimi imunoterapevtskimi zdravili naj bi človeku lastne celice opravljale vlogo uničevalca raka.

Zaenkrat se je imunoterapija najbolj obnesla pri zdravljenju melanoma, pri čemer so spodbudne predvsem raziskave o dolgoročnih pozitivnih učinkih tovrstnih zdravil. Imunoterapija se je iz vidika smrtnosti in podaljšanja življenje odrezala precej bolje kakor klasično zdravljenje s kemoterapijo. Prvo registrirano imunoterapevtsko zdravilo se imenuje Ipilimumab, kot uspešno se je izkazalo tudi zdravilo Zelboraf. Imunoterapevstka zdravila so močno napredovala tudi z odkritjem tako imenovanih »check-point« blokad, ki T-celicam, ki skrbijo za celično imunost, preprečujejo, da bi uspešno uničile rakave celice. Imunoterpaevtska zdravila delujejo ravno na check-point blokade in preprečujejo, da bi te blokade ovirale T-celice pri njihovi zdravilni vlogi – torej pri uničevanju rakavih celic.

Katere vrste raka je mogoče zdraviti z imunoterapijo?

Imunoterapija se je doslej najbolje izkazala pri zdravljenju melanoma. Toda, to ni edina vrsta raka, pri kateri se kažejo pozitivni učinki tovrstnega zdravljenja. Imunoterapija se je izkazala za uspešno tudi pri zdravljenju pljučnega raka, raka glave, raka vratu, prostate, raka debelega črevesja, mehurja, želodca, itd. Na izid zdravljenja sicer močno vpliva to, s kakšnim imunskim sistemom razpolaga bolnik. Pri zdravljenju z imunoterapevtskimi zdravili bo v prihodnje gotovo najbolj pomembna personalizacija zdravljenja. Na ta način bi bil odziv bolnikov na zdravila še boljši. Dodatna prepreka pri zdravljenju zaenkrat ostaja tudi cena teh novih zdravil, ki so zelo draga.

Kaj pa stranski učinki imunoterapije?

Med glavne stranske učinke imunoterapevtskih zdravil štejemo pojav raznih avtoimunskih reakcij in bolezni, toda kljub temu so stranski učinki redkejši, pa tudi milejši kakor pri zdravljenju raka s kemoterapijo. Pri tem je bistvenega pomena, da se stranski učinek – avtoimunsko bolezen – čim prej odkrije, bolnika pa prične zdraviti. Stranski učinki so lahko močnejši in bolj verjetni, če bolnik hkrati jemlje več različnih imunoterapevtskih zdravil.