Pri nas darovanje krvi poteka že od leta 1953 kot povsem prostovoljno, anonimno in brezplačno dejanje posameznika. Osebe, ki se odločijo darovati, se odločijo storiti humano dejanje, s katerim zdrava oseba daruje del sebe tistemu, ki je te pomoči najbolj potreben. Namen krvodajalskih akcij, ki potekajo po vsej Sloveniji, je torej omogočiti nemoteno delovanje zdravstva in temeljijo na solidarnem ter prostovoljnem darovanju krvi. Nekateri se odločijo, da bodo kri darovali zgolj enkrat, spet drugi se vpišejo v bazo krvodajalcev in se pogosteje udeležujejo krvodajalskih akcij. Darovanje krvi tako temelji na nesebični pomoči, s katero vsi, ki darujejo, zagotavljajo zadostne količine varne krvi.
Vsakih 5 minut nekdo v Sloveniji potrebuje zdravo kri! To pomeni, da je vsak dan potrebnih povprečno 400 ljudi, ki so pripravljeni darovati svojo zdravo kri.
Zakaj darovati kri?
Kljub humanemu pomenu darovanja krvi, je to dejanje tudi iz vidika zdravstvene oskrbe prebivalstva nepogrešljivo. Čeprav je medicina do danes izjemno napredovala, še vedno ni razvite umetne krvi oz nadomestka krvi človeka, s katero bi nadomeščali živo kri darovalcev. Tako ostaja zdrav človek edini vir krvi in je iz tega vidika nenadomestljivo zdravilo za vse tiste, ki jo potrebujejo. Ko gre za kri, si lahko pomagamo samo ljudje med seboj. Vsi se lahko slej kot prej znajdemo v situaciji, ko nujno potrebujemo krvi ali pa kri nujno potrebuje kdo od naših najbližjih (otroci, starši, ostali družinski člani, prijatelji, ipd.). V takem primeru smo povsem odvisni od krvodajalcev in zadostnih količin oziroma zalog krvi. Nič nas ne more bolj prepričati v humanost, solidarnost in nujnost darovanja krvi kakor ravno to, da nikoli ne vemo, kdaj bomo zdravo kri potrebovali sami. Kri se potrebuje v različne namene – pri načrtovanih operativnih posegih, pri reševanju življenja v nesrečah, za preprečevanje smrti,…
Baza krvodajalcev je namenjena temu, da se zagotovi zadostne količine krvi. Kri ima namreč svoj rok trajanja, prav tako pa se potrebe po krvi spreminjajo, zato je baza nujna za to, da ljudje darujejo najdragocenejše zdravilo tistim, ki to v danem trenutku potrebujejo.
Kdo lahko daruje kri?
- Vsaka oseba med 18. in 65. letom,
- Vsaka zdrava oseba,
- Vsakdo, ki tehta vsaj 50 kg,
- Moški na vsake 3 mesece,
- Ženske na vsake 4 mesece.
Na svetu vsako leto kri daruje okoli 80 milijonov ljudi.
Kako poteka darovanje
Darovanje krvi običajno poteka na krvodajalskih akcijah. Najprej darovalec leže na stol, nato mu medicinsko osebje očisti predel kože, od koder bodo jemali kri. Po vbodu se kri nabira v zaprt sistem plastičnih vrečk. Vse, kar osebje uporabi pri odvzemu krvi, je sterilno in primerno za enkratno uporabo. Pri odvzemu krvi veljajo strogi higienski in zdravstveni standardi, zato je bojazen, da bi se darovalec pri odvzemu krvi kakor koli okužil, povsem odveč. Darovalec običajno daruje 450 ml krvi. To predstavlja največ 13% vsega volumna krvi v telesu. Takšna količina odvzete krvi ne ogroža darovalčevega zdravja ali počutja. Odvzeto kri nato nadaljnje predelajo po potrebi, tako da en krvodajalec pomaga več bolnikom. Odvzem poteka okoli 10 min.
Po odvzemu krvi se priporoča, da povoj na roki obdržimo vsaj dve uri. Krvodajalci naj po darovani krvi dovolj jedo in pijejo. Možna posledica odvzema krvi je nekoliko slabše počutje in slabotnost, kar pa je prehodnega značaja.
Katere krvne skupine poznamo?
Krvna skupina predstavlja klasifikacijo krvi, ki je narejena glede na prisotnost antigenov na površju rdečih krvničk. Odkritje krvnih skupin je ključno za razvoj transfuziologije in zdravljenja s krvjo. Do danes je sicer odkritih preko 600 različnih krvnih skupin, še vedno pa je klinično najbolj uveljavljen in pomemben sistem AB0 (A, B, AB, 0). Poleg krvne skupine AB0 se vsakemu človeku določi še krvno skupini RhD (RhD+, RhD-) in K (KEL 1).
V Sloveniji je največ ljudi s krvno skupino A RhD+ (31 %). Ljudi s skupino A RhD- je precej manj (samo 9%). Kar 30% ljudi ima skupino 0 RhD+. Skupino 0 RhD- pa ima zgolj 8%. B Rhd+ ima 12%, B RhD- pa le 3% ljudi. AB RhD+ krvno skupino ima 6% ljudi, AB RhD- pa zgolj 1% prebivalstva.
- Krvno skupino A ima cca. 40% prebivalcev.
- Krvno skupino B ima cca. 15% prebivalcev.
- Krvno skupino 0 ima cca. 38% prebivalcev.
- Krvno skupino AB ima cca. 7 % prebivalcev.
Večina ljudi v Sloveniji je RhD pozitivnih (kar 80%), Rhd negativnih je zgolj 20% krvodajalcev.
Katere krvne skupine so kompatibilne?
Krvna skupina 0 velja za univerzalnega krvodajalca – njihovo kri lahko prejmejo ljudje vseh drugih krvnih skupin. Po drugi strani lahko krvna skupina 0 prejme kri samo od iste krvne skupine (0).
Krvna skupina A je lahko darovalec skupinam A in AB, prejemnik pa od skupin 0 in A.
Krvna skupina B je lahko darovalec skupinam B in AB, prejme pa od skupin 0 in B.
Krvna skupina AB je lahko darovalec samo skupini AB, velja pa za univerzalnega prejemnika, saj lahko prejme kri od skupin 0, A, B in AB.
