Depresija je ena izmed najpogostejših čustvenih oziroma duševnih motenj, ki se lahko navzven kaže na najrazličnejše načine. Gre za motnjo, ki močno vpliva na kvaliteto človekovega življenja (na počutje, na vedenje, na razpoloženje, na mišljenje, itd.). Depresija vpliva tudi na apetit in na spanec. Bolezen je potrebno ločiti od prehodne slabe volje, slabega dneva in bežne žalosti ali hipne otožnosti – simptomi depresije običajno trajajo vsaj dva tedna, lahko pa tudi bistveno več. Zmoten je tudi predsodek, da je depresija posledica človekove šibkosti. Depresije ni mogoče premagati zgolj z močno voljo in željo. Depresijo spremljajo značilni simptomi, ki se kažejo v razpoloženju in vedenju, mišljenju ter kot razni telesni simptomi. Bolezen lahko nastopi v blagi, srednji ali močni obliki. Moč depresije je odvisna od trajanja simptomov, njihovega števila in intenzivnosti. Depresija se pri vseh obolelih z njo ne kaže na enak način. Vsem pacientom pa je običajno skupen vsaj eden, najbolj temeljen simptom bolezni –pomanjkanje volje oziroma brezvoljnost.
Za zdravljenje bolezni se uporablja zdravila (anti-depresivna) in več vrst psihoterapije. Kot najbolj učinkovito se pri večini bolnikov izkaže kombinacija obojega. Z zdravili se najprej omilijo ali v celoti odpravijo simptomi, s psihoterapijo pa psihoterapevt bolniku pomaga, da se bo v prihodnje učinkoviteje soočal z raznimi življenjskimi težavami.
Kaj povzroči depresijo?
Nastanek bolezni običajno sproži preplet treh dejavnikov: prirojene značajske lastnosti, pridobljene (privzgojene) lastnosti in vsakokratne specifične življenjske okoliščine. Prav tako je večja verjetnost, da za depresijo zboli nekdo, pri katerem se je bolezen v družini že pojavila. Za depresijo so bolj dovzetni tudi tisti, pri katerih je opaziti pomanjkanje samozavesti in zaupanja v svoje sposobnosti. Za boleznijo pogosteje zbolijo pesimistično naravnane osebe. Seveda se depresija lahko razvije tudi kot odziv človeka na različne težke življenjske preizkušnje (zdravstvene težave, socialne stiske, krize v medosebnih odnosih, ipd.) in na nenadne stresne dogodke (smrt drage osebe, izguba zaposlitve, ločitev, ipd.). Depresijo lahko povzroči tudi dolgotrajna in huda telesna bolečina.
Znaki depresija
- Dolgotrajna tesnoba, žalost in občutek osamljenosti, praznine
- Občutja brezupa
- Črnogledost
- Občutja krivde, nevrednosti in nemoči
- Izguba volje za stvari, ki jih je oseba nekoč imela rada
- Izguba veselja
- Izguba volje za spolnost
- Nespečnost in druge motnje spanja (zbujanje, pretirano dolgo spanje, ipd.)
- Izguba apetita ali pretirana ješčost
- Splošna upočasnjenost in pomanjkanje energije
- Misli o smrti in samomoru
- Razdražljivost
- Nemirnost
- Slaba koncentracija, okrnjena sposobnost odločanja
- Telesne bolečine
Znaki depresije niso nikoli vsi izraženi hkrati. Tudi fizične bolečine, kot simptomi depresije, se lahko pojavljajo na različnih mestih na telesu in se razlikujejo po intenzivnosti.
Vrste depresije
Vrste depresije delimo glede na simptome, ki se pojavljajo pri bolniku, in glede na potek bolezni. Tako ločimo tipične (enostavne) in a-tipične depresivne motnje. Bolezen se lahko pojavi samostojno (z ali brez znakov psihoze, kot bipolarna motnja, distimija, poporodna depresija), lahko pa se pojavi tudi v kombinaciji z drugimi motnjami (anksiozno-depresivna motnja, kot simptom drugih motenj ali bolezni, na primer izgorelosti, stresnih post-travmatskih motenj, telesnih bolezni, ipd.).
Ali ste depresivni?
Če niste prepričani, ali zares trpite za depresijo, si odgovorite na spodnja vprašanja.
Depresija test
- Večino časa se počutim žalostnega in potrtega.
- Izgubil sem zanimanje za dejavnosti, ki sem jih prej počel z velikim veseljem.
- Srečujem se s težavami s spanjem (spim preveč, nespečnost, zbujanje).
- Večino časa sem utrujen in se težko skoncentriram.
- Soočam se s spremenjenim apetitom (jem preveč, nimam apetita).
- Večino časa se počutim ničvredno in obupano.
- Srečujem se s pogostimi glavoboli, bolečinami v želodcu, mišicah, križu?.
- Na misel mi pogosto prihaja misel o smrti.
- Prijatelji mi pravijo, da sem drugačen (žalosten, preveč razposajen).
Če ste na več kot polovico vprašanj odgovorili pritrdilno, potem imate večjo možnost, da zbolite za depresijo. V kolikor se srečujete z mislimi o smrti, potem je najbolje, da čim prej obiščete zdravnika in se o svojih težavah pogovorite z njim.
V kolikor ste na večino vprašanj odgovorili z ne, potem gre v vašem primeru verjetno za posamezne epizode žalosti in slabega razpoloženja ter je verjetnost za obolenje z depresijo manjša.